OrtoPlaC4u: 2013

Adidas je včeraj razkril uradno žogo za finale UEFA Lige prvakov 2013 v Wembleyu. Žogo, ki so jo poimenovali adidas Finale Wembley, bodo uporabljali na vseh tekmah do zaključka sezone.

Wembley bo finale gostil že sedmič

Wembley je skozi leta gostil nekatere izmed največjih in najboljših ekip, ki so se med seboj spopadle za najbolj cenjeno lovoriko evropskega nogometa. Od ekipe AC Milana leta ’63, ekipe Ajax v letu ’71, ekip Manchester United in Liverpool, ki sta se na zelenici pomerili leta ’78, pa vse do zmagovite Barcelone, ki je premagala vse nasprotnike v ’92 letu in ponovno leta 2011. Wembley je bil tako priča nekaterim najbolj neverjetnim osvajanjem trofeje UEFA Lige prvakov, letos 25. maja bo finale lige prvakov gostil že sedmič.

V dizajnu žoge se odražajo znameniti dogodki

Žoga je bila ustvarjena z namenom, da počasti več kot petdesetletno zgodovino finalnih spopadov Lige prvakov, ki so se odvili v t.i. domovini nogometa. Letnice gostovanj finalnih tekem na Wembleyju so umeščene v prepoznavno zvezdnato grafiko – ikono, ki se pojavlja na vseh adidasovih uradnih žogah prvenstva.

Guy-Laurent Epstein, direktor marketinga pri združenju UEFA je poudaril: »Žoga je drzna, ikonska in s svojim skoraj kraljevim videzom ponazarja veličino in vrednote UEFA Lige prvakov, hkrati pa poudari dejstvo, da se bo letošnji finale odvil v Londonu. Žogo bomo letos na zelenici lahko videli na vseh izločilnih tekmah, ki bodo vodile do velikega finala na Wembleyju. «

Adidas proizvaja uradne tekmovalne žoge vse od leta 1970

Uradne tekmovalne žoge za vsa glavna UEFA in FIFA tekmovanja tako proizvaja že od leta 1970, od leta 2006 pa je tudi uradni dobavitelj tekmovalnih žog za vse tekme UEFA Lige prvakov. Od sezone 2000/2001 pa so nogometaši adidasove žoge uporabljali tudi na vseh finalnih tekmah UEFA Lige prvakov. Prav tako je od leta 2008 adidas tudi uradni dobavitelj žog za Afriški pokal narodov, ki ga organizira Konfederacija afriškega nogometa (CAF). Žogo adidas Finale Wembley bodo na zelenicah uporabljali na vseh tekmah UEFA Lige prvakov od 12. februarja dalje, v adidas trgovinah in povezanih prodajalnah pa bo na voljo od 1. februarja dalje.

David Beckham je podpisal pogodbo s pariškim Saint Germainom, in sicer za 175.000 evrov na teden. A bolj kot to, koliko bo dobil, je fascinantno, kaj bo naredil z vsem tem denarjem.

Svojo plačo – kar 3 milijone funtov – bo podaril v dobrodelne namene

37-letni David Beckham se je z najnovejšo potezo zagotovo vpisal v zgodovino. Vso letno plačo, torej 3 milijone funtov, ki jo bo dobil za igro pri pariškem Saint Germainu bo podaril v dobrodelne namene, in sicer pariški pediatrični bolnišnici. David Beckham je svojo odločitev obrazložil z besedami:
“Pri meni je šlo vedno za nogomet, ko sem se odločal, kje bom igral. Ampak eden izmed razlogov, zakaj sem se odločil igrati v Parizu, je bil unikaten. Odločili smo se, da bo šel ves izkupiček lokalni pediatrični bolnišnici in na to odločitev sem zelo ponosen. Ne vem, če je kdo že prej to naredil, zelo sem vznemirjen zaradi tega ” Na to odločitev je izjemno ponosna tudi njegova žena Victoria in otroci, ki bodo sicer v času njegove igre za Pariz živeli v Londonu, ker tam otroci hodijo v šolo.

Beckham razkril, zakaj ravno Pariz

Beckham je razkril tudi, zakaj se je odločil ravno za pariški klub: “‘Izbral sem Pariz, ker vidim, kaj bi klub rad naredil – Vidim, da se igralci močno trudijo in vidim, kakšen klub bi lahko postali čez 10-15 let.”
Beckhama so na tiskovni konferenci povprašali tudi o tem, ali je že kaj osvežil svojo francoščino in David je odkrito priznal: “Moja francoščina? Francosko nisem govoril že kar nekaj let od kar sem prenehal hoditi v šolo, tako da bom definitivno moral delati na tem.” Za novinarje je David znal povedati le ‘Bonjour!’

Nikoli več za drug britanski klub kot za Manchester United

Ko so Davida vprašali, zakaj je podpisal za PSG in ne za kakšen britanski klub, je David povedal: “Vedno sem rekel, da ne bom nikoli igral za noben drug angleški klub, razen če je to Manchester United. To je ekipa, ki jo podpiram in jo bom vedno podpiral.” Glede na Beckhamovo starost je presenetljivo tudi, koliko ponudb je dobil. David je o tem povedal: ” Veliko srečo imam. Star sem 37 let in imam toliko ponudb, kot jih nisem imel nikoli prej. Zelo sem počaščen.” Zraven pa je v šali dodal še, da je star 37 in še vedno zelo fit, da lahko teče naokrog in še vedno dobro igra kot je igral pri 21, ter da ritma ni izgubil, ker ga nikoli sploh ni imel.

Licenca, ki je na voljo za en cent manj kot sto ameriških dolarjev letno (približno 74 evrov), omogoča uporabo pisarniških programov Office na petih napravah, med katerimi so lahko osebni računalniki in tablice z nameščenim operacijskim sistemom Windows in računalniki Mac. Vključuje tudi 20 gigabajtov shranjevalnega prostora v oblaku s storitvijo Skydrive, 60 minut mesečnih klicev prek storitve Skype v izbrane države in programske posodobitve v obdobju veljavnosti licence.

Paket vključuje prenovljen program za branje pošte Outlook, nove Excellove tabele, urejevalnik Word in program za predstavitve PowerPoint. Gre za prvo prenovo po letu 2010 in poskus največjega svetovnega proizvajalca programske opreme, da bi svoj najbolj dobičkonosen izdelek približal mobilni generaciji in se obenem otresel konkurence Googlovih brezplačnih aplikacij.

Storitev je trenutno na voljo v 21 jezikih, med katerimi slovenščine za zdaj še ni. Pri Microsoftu napovedujejo, da bo slovenska različica na voljo predvidoma do pomladi, že zdaj pa je tudi pri nas zbirko Office 365 Home Premium mogoče brezplačno preizkušati 30 dni v enem od razpoložljivih jezikov.

Študentom občutno ceneje

Ob predstavitvi nove zbirke so predstavniki Microsofta poudarili, da bodo nove funkcije in storitve pisarniške zbirke Office od zdaj najprej ponujali prek oblaka, s čimer bodo uporabnikom ene od zbirk Office 365 te na voljo samodejno in brez dodatnih namestitev.

Študentom in zaposlenim na visokošolskih ustanovah Microsoft ponuja storitev v oblaku Office 365 University za ceno 79,99 ameriškega dolarja (dobrih 59 evrov) za obdobje štirih let, nova storitev Office 365 za poslovna okolja pa bo na voljo predvidoma 27. februarja.

Tri nove tradicionalne pisarniške zbirke

Microsoft je obenem predstavil tudi nove zbirke tradicionalnih namiznih zbirk svojih pisarniških programov. V prodajo so tako prišli Office Home and Student 2013, Office Home and Business 2013 in Office Professional 2013.

Storitev v oblaku, posebej prirejena za nova Okna

Office so posvojili videz novih Oken 8 – čistejši in modernejši dizajn, ki vključuje tudi občutljivost na dotik. Trakovi z ukazi v Wordu in Excellu so večinoma nespremenjeni, prvič pa paket vključuje tudi storitev za spletno komunikacijo Skype, ki jo je Microsoft kupil leta 2011.

Vsi dokumenti so shranjeni v oddaljenih podatkovnih centrih, do najnovejše različice pa je mogoče dostopati s katerekoli naprave s spletnim brskalnikom in licenco za Office. Gre torej za storitev v oblaku, ki dopolnjuje prvi Microsoftov operacijski sistem, občutljiv tudi na dotik.

Leta 2003 se je zgodila zadnja v nizu nesreč ameriških vesoljskih plovil, ki je privedla do upokojitve Space Shuttlov. To pa ni bil edini tragičen primer v zgodovini ameriških vesoljskih poletov.

Nesreča raketoplana Columbia je tako (vsaj za zdaj) končala neko obdobje ameriških poletov v vesolje, Nasa pa trenutno pošilja astronavte v vesolje z ruskimi raketami Sojuz, pri čemer vozovnica stane 60 milijonov dolarjev . Predsednik Barack Obama je leta 2010 potrdil program, po katerem bodo v zemeljsko krožnico material in astronavte pošiljala zasebna podjetja in eno od njih, Space X, je z brezpilotno raketo že poslalo tovor na ISS. Nasa se medtem osredotoča na razvoj plovila Orion, ki bo lahko poneslo astronavte proti asteroidom in Marsu.

Ob tragični obletnici smo pripravili pregled večjih nesreč ameriških vesoljskih plovil, ki so predvsem opomin, da poleti v vesolje niso niti rutinski niti (pretirano) varni:

Gemini 9 – 28. februar 1966

Prvotna ekipa, ki se je usposabljala za polet z vesoljsko raketo Gemini 9, je umrla že pred samim poletom v vesolje. Ameriška astronavta Elliot See in Charless Bassett sta namreč umrla v poletu z vojaškim letalom T-38, ko sta letela iz Houstona v St. Louis, kjer naj bi pregledala vesoljsko raketo. Razlog za nesrečo letala, ki je strmoglavilo ob pristanku, naj bi bilo po navedbah oblasti megleno vreme. S plovilom Gemini 9 sta nato v vesolje uspešno poletela rezervna pilota Thomas P. Stafford in Eugene A. Cernan.

Apollo 1 – 27. januar 1967

Tudi nesreča vesoljskega plovila Apollo 1 tehnično gledano ni bila prava "vesoljska nesreča", vseeno pa velja za eno odmevnejših v zgodovini poletov ameriške vesoljske agencije Nasa. Ameriški astronavti Virgil Grissom - Gus , Edward H. White in Roger B. Chaffee so umrli med vajo, ko je pilotski modul zajel požar. Medtem ko vzroka požara niso nikoli zares ugotovili, pa je bilo kmalu jasno, da je bil razlog za smrt astronavtov serija konstrukcijskih napak. Raketni modul se je tako lahko odpiral zgolj od znotraj, kar je ob domnevno nezavestni posadki onemogočilo vsakršno rešitev.

Challenger – 28. januar 1986

Nesreča pri izstrelitvi raketoplana Challenger velja za prvo izstrelitveno katastrofo, v kateri je umrlo več oseb, vključno z enim civilistom. Space shuttle Challenger je bil uničen zgolj 73 sekund po vzletu, v eksploziji pa je umrla vsa posadka. Za tragedijo naj bi bil kriv okrogel ventil, ki je povzročil, da je vroči izpuh motorjev oslabil distančnik med nosilno raketo in raketoplanom, kar je privedlo do razpada celotnega sistema. Strokovnjaki še danes ne vedo, ali je posadka preživela začetno eksplozijo, a dokazi, da je posadka poskušala uporabiti zasilne zaloge kisika, naj bi govorili v prid tej teoriji.

Columbia – 1. februar 2003

Raketoplan Columbia je bil 1. februarja 2003 na poti proti Zemlji, ko je izginil z radarja. Preiskava je ugotovila, da je zaščitna pena zunanjega tanka za gorivo med krušenjem po vzletu poškodovala toplotno zaščito Columbie. Med potjo nazaj skozi ozračje je zaščita začela odpadati, nato pa je razpadel še celoten raketoplan. Nesreča je sprožila nove varnostne ukrepe, ki so preostalim trem raketoplanom omogočili, da dokončajo svojo misijo. Po tragediji se je administracija predsednika Georgea Busha mlajšega odločila, da bodo raketoplane upokojili, ko dokončajo svoje obveznosti do izgradnje Mednarodne vesoljske postaje (ISS). To se je zgodilo leta 2011.